Zgodba o zelenem kartonu

Ena izmed stalnic evropskega političnega prostora je opozorilo, da je nadzor Evropskega parlamenta nad Evropsko komisijo kot izvršilnim organom, na nek poseben način invaliden. Podobno velja tudi za nacionalne parlamente držav članic - kako zagotoviti transparenten in učinkovit vpliv parlamentov nad Evropsko komisijo. Angleška lordska zbornica, njihov državni svet, je zato oblikovala pobudo o zelenem kartonu. In kaj ima s tem zavržena hrana?

Najprej, kaj je “zeleni karton”? Gre za pobudo, ki se je razvila v krogu Konference parlamentarnih odborov za evropske zadeve v parlamentih Evropske unije (t.i. COSAC, Conference of Parliamentary Committees for Union Affairs of Parliaments of the European Union). Gre za obliko “okrepljenega političnega dialoga, s pomočjo katerega bi nacionalni parlamenti Evropski komisiji skupaj predložili zakonodajno oz. nezakonodajno pobudo ali predlagali spremembe obstoječe zakonodaje.” Po besedah Lorda Boswella, predsedujočega Odbora za EU v angleškem parlamentu, je bil odziv “na splošno pozitiven”. Zato je podal predlog za poskusen zeleni karton na temo zavržene hrane. Predvsem iz praktičnih razlogov. Do konca leta naj bi Junckerjeva Evropska komisija predložila “izboljšan” sveženj o krožnem gospodarstvu, na katerega bi z zahtevami, podprtimi z večjim številom EU odborov nacionalnih parlamentov, želeli vplivati v smeri okrepljenega strateškega pristopa k zmanjšanju zavržene oz. odpadne hrane. In poslali so pismo vsem EU odborom pri nacionalnih parlamentih.

(foto: ecosmart)

Zgodba se je odvila v Odboru za zadeve Evropske unije, kamor so razporedili pobudo o zelenem kartonu - na 48. redni in 16. izredni seji. Pobuda je zasnovana na podlagi stališča, da je potrebno okrepiti politični dialog med nacionalnimi parlamenti in Evropsko komisijo, in sicer naj bi nacionalni parlamenti lahko predlagali sprejetje novih ter spremembe in razveljavitve obstoječih zakonodajnih in drugih aktov EU. Poudarek je na besedi “predlagali”. Nacionalni parlamenti bi s to pobudo dobili dodaten mehanizem usklajevanja in dajanja signalov Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu o tem, kar je zanje in za evropske državljane, katere predstavljajo, pomembno.

Predsedujoči odbora, poslanec SMC, je za uvod korektno povzel pobudo: “Zainteresirani parlamenti bi Evropsko komisijo pozvali naj ob predložitvi novega svežnja o krožnem gospodarstvu sprejme strateški pristop do zmanjševanja odpadne hrane, ki bo vključeval sledečih pet elementov:

1. Navodila EU za donacijo za donatorje hrane in banke hrane. Skladno s hierarhijo odpadkov bi morala biti neprodana hrana najprej razdeljena v dobrodelne namene. Navodila lahko določajo skladno z ustreznimi predpisi glede higiene in označevanja ter sodelovanja med državami članicami, podjetji in dobrodelnimi organizacijami, da se prepoznajo in oblikujejo pobude za redistribucijo hrane.
2. Usklajevalni mehanizem EU za izmenjavo najboljših praks med državami članicami glede strategij za preprečevanje nastajanja, zmanjševanja in odpravljanja odpadne hrane, vključno z raziskavami in inovacijami, spodbujanjem smotrne uporabe odpadne hrane ter praktičnimi načini za preprečevanje nastajanja in zmanjševanja odpadne hrane med potrošniki in v industriji.
3. Evropska komisija naj spremlja čezmejno verigo oskrbe s hrano med kupci in dobavitelji po vzoru medsektorske pobude / nerazumljivo/ in / nerazumljivo/ ter z namenom preprečevanja nepoštenih praks, ki vodijo do nepotrebno zavržene hrane in spodbujanja sodelovanja v dobavni verigi za preprečevanje, nastajanje in zmanjševanje odpadne hrane.
4. Priporočilo Evropske komisije o opredelitvi odpadne hrane in zbiranju podatkov na podlagi vseevropskega projekta Fusions, projekt optimizacije strategij za preprečevanje, nastajanje odpadne hrane, zlasti na področju opredelitev. 
5. Vzpostavitev horizontalne delovne skupine znotraj komisije, ki bo ocenjevala upoštevanje predlogov v zvezi z odpadno hrano pri oblikovanju politik v okviru komisije.

Kar je skoraj dobeseden prepis predlogov, ki jih pobuda vsebuje. Kaj menite, kakšen je bil končni sklep Odbora za zadeve Evropske unije v Državnem zboru? Odgovore bi sicer lahko zbirali na našem spletu, a vam ga bomo kar posredovali. "Odbor za zadeve Evropske unije predlaga, da se Lorda Boswella of Aynho obvesti, da odbor načelno podpira idejo zelenega kartona, vendar v primeru poskusnega zelenega kartona o odpadni hrani izraža zadržek, ker želi, da se pred posredovanjem poskusnega zelenega kartona uredijo vsi potrebni postopki, zlasti določitev rokov, način amandmiranja vsebine kartona ter prag, ki določa potrebno število podpisnikov zelenega kartona. Kdo je za tak sklep? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)"

Torej, slovenski odbor pobude ni podprl - iz proceduralnih razlogov. Ne vsebinskih. In s tem zamudil moment pozitivnega pritiska na Evropsko komisijo. In spomnimo se sporočila Vlade lanskega decembra: Vlada je bila zadržana do ambicioznih ciljev zmanjševanja odpadkov in eksplicitno izjavila, da "je Slovenija zadržana do določitve konkretnega cilja preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi".

Tako je pismo k Junckerju romalo brez podpore slovenskega odbora za zadeve Evropske unije. Škoda. Če pa želite brati magnetogram z obeh sej, smo za vas pripravili poseben ekscerpt. Ob tem boste ugotovili, da je vsa stvar tudi precej žalostna.

Piše: Albin Keuc