Zavržena hrana: naše navade in vedenjski vzorci (2. del)

Anketa Ekologov brez meja je potrdila, da tretjina Slovencev in Slovenk ne pozna razlike med oznakama 'uporabno najmanj do' in 'porabiti do', zaradi česar v odpadkih konča veliko še povsem varne in užitne hrane. Za večino zavržene hrane večina vprašanih predpostavlja, da se ji lahko izognemo, če izboljšamo svoje ravnanje s hrano - predvsem pri odmerjanju in shranjevanju. Dve tretjini vprašanih se počuti krive, če kupujejo izdelke, ki jih nato ne porabijo. A pozor, ob samem nakupu takšnega izdelka tega občutka krivde še ni, saj več kot 85 % vprašanih meni, da zanje zelo ali vsaj delno velja, da med nakupovanjem temeljito premislijo, koliko bodo porabili. A vseeno jih več kot polovica le redko pripravlja jedilnik ali kupuje natančno po seznamu, če sploh. Podrobneje v nadaljevanju.

O rokih uporabnosti

V spletni anketi o navadah in vedenjskih vzorcev glede zavržene hrane smo anketirance povprašali, ali poznajo razliko med navedbama 'uporabno najmanj do/uporabno najmanj do konca' in 'porabiti do' na embalaži. 65 % anketiranih navaja, da razliko poznajo, več kot tretjina, 35 % jih navaja, da bodisi vedo, da obstaja, a je ne poznajo, bodisi ne vedo, da obstaja razlika. To nepoznavanje ima pogosto za posledico to, da se zavržejo živila, ki so še povsem užitna in varna za človeško prehrano. Pri tem je pomembno, da tako ravnajo v tretjini vseh gospodinjstev, kar neposredno učinkuje tudi na količine zavržene hrane. Rezultati so tudi potrdili izsledke raziskave, ki jo je septembra 2013 objavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje o varnosti hrane in prepoznavnosti Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji. Po tej raziskavi razlike ne pozna 31 % anketiranih. Anketa EFSA iz leta 2013 je še pokazala, da večina ljudi zavrže živila, ki jim je pretekel rok uporabnosti. Le malenkost več kot četrtina anketirancev pred zavrženjem preveri embalažo in videz živila ter se o (ne)zavrženju odloči po tem, nekaj manj od četrtine anketiranih pa ukrepa odvisno od vrste živil.

Se lahko zavrženju hrane izognemo?

Anketirance smo povprašali, katerim vrstam odpadne hrane se lahko ali ne moremo izogniti in v katerih primerih sploh ne gre za odpadek. Anketa je namreč ciljala na skrite predpostavke razumevanja zavržene hrane.

Prvih pet vrst zavržene hrane, za katere večina anketiranih meni, da se lahko izognemo zavrženju, so stara zamrznjena hrana (73 %), pokvarjeni sveži izdelki kot so sadje, zelenjava, mlečni izdelki ali meso (70 %), nepopite pijače (69 %), neservirane količine ali porcije hrane (67 %) in ostanki, puščeni na krožniku (61 %). Iz odgovorov lahko sklepamo, da vprašani v večini primerov dobro razumejo, da se lahko z boljšim upravljanjem s hrano, izognemo zavrženju.

Glede olupkov sadja in zelenjave so si bili vprašani najbolj vsaksebi, saj jih je 49 % zatrdilo, da se jim ne moremo izogniti, medtem ko jih je 35 % prepričanih, da sploh ne gre za odpadek, preostalih 15 % pa meni, da se jim lahko izognemo. Podoben rezultat dobimo z odgovori o čajnih vrečkah in kavnih filtrih, le obrnjeno, 35 % vprašanih je prepričanih, da se jim lahko izognemo in 15 % jih meni, da sploh ne gre za odpadek. Pri interpretaciji tistega dela odgovorov, ki pravi, da sploh ne gre za odpadek, moramo biti previdni, saj lahko sklepamo, da vprašani olupkov ali čajnih vrečk ne smatrajo za odpadek iz različnih razlogov - od tega, da kupujejo samo predobdelano in zamrznjeno zelenjavo (brez olupkov) do tega, da se olupki porabijo za živalsko krmo.

61 % vprašanih meni, da kosti niso odpadek oz. 61 % jih meni, da se jim ne moremo izogniti. A 1 6% meni drugače, da se kostem lahko izognemo, če spremenimo svoje prehrambene navade. Razlogi za takšno stališče so verjetno vezani na različne prehranjevalne prakse in vedenjske vzorce, kot so npr. vegetarijanstvo ali veganstvo.

Osebna počutja vprašanih glede svojega vedenja

Vprašani so imeli na voljo niz petih opozicij, kjer so z izbiro odgovora povedali, katera od trditev v posamični opoziciji velja bolj ali manj zanje.

Tako jih 66 % meni, da zanje zelo velja, da se počutijo krive, če kupujejo izdelke, ki jih nato ne porabijo, le manj kot desetino jih tovrstni nakupi sploh ne motijo.

51 % jih med nakupovanjem temeljito premisli, koliko bodo porabili. Na drugi strani jih 33 % meni, da se le redko zgodi, da kupljenega izdelka ne bi porabili.

16 % odstotkov jih meni, da zanje zelo velja, da načrtujejo jedilnik in kupujejo natančno po seznamu. 31 % jih meni, da to zanje velja le delno in nadaljnjih 28 % meni, da to delajo le občasno. Zato je tudi zanimiv vzorec razporeditve vprašanih glede na vrsto nakupovanja - manjkrat in v večjih količinah ali redno nakupovanje manjših količin. 15 % jih meni, da nakupujejo v večjih količinah, da zaloge zadostujejo do naslednjega nakupa, medtem ko jih 20 % meni, da redno nakupujejo manjše količine.