Stvarni stroški zavržene hrane

Ljudje poznamo posebno orodje, zelo pomembno za naše vsakdanje odločanje. To orodje je zmožnost tehtanja. Na primer med stroški in koristmi, ki jih imamo, če se odločimo za vegetarijansko, vegansko ali mesno prehrano. Iz izkušnje vemo, da je naše odločanje lažje, če imamo opraviti s kakovostnimi podatki o stroških na eni in koristih na drugi strani. Poglejmo si primer stvarnih stroškov, ki nastanejo zaradi zavrženja hrane.

(Infografika: Večer)

V preteklih mesecih smo Ekologi brez meja v sklopu projekta Volk sit koza cela večkrat omenili stroške, ki nastanejo z zavrženo hrano. Tako v slovenskih šolah in vrtcih porabimo letno več milijonov evrov samo za odvoz, medtem ko so v OŠ Poljčane z uporabo metode analize življenjskega cikla učenci ugotovili, da strošek zavržene hrane na njihovi šoli presega 20.000 €. Že samo ti dve številki povesta dovolj. Sta dovolj dobra podlaga za nadaljnje ukrepanje - za zmanjšanje in preprečitev nastajanja zavržene hrane. Z drugimi besedami za spreminjanje pogojev, ki prispevajo k nastajanju. A poglejmo najprej, kaj vse gre v izgubo skupaj z zavrženo hrano.

Strošek nabave hrane - Tudi če ste vso hrano pridelali sami, ste skupaj s hrano zavrgli denar, ki ste ga namenili za nabavo semen. A ker večino hrane kupimo, je potrebno sešteti stroške nabave vseh sestavin, vseh živil, ki ste jih kupili. Ocena je, da povprečno slovensko gospodinjstvo v povprečju zavrže za okoli 100-150 € hrane na leto.

Strošek vložene energije in vode - V kolikor ne jeste samo presne hrane, potem za njeno pripravo porabite kar nekaj kilovatov električne energije ali oglja za žar. Živila tudi operete, tako da je potrebno prišteti še strošek porabljene vode. A pozor - prišteti je potrebno še strošek logistike sestavin od kmetije do trgovine in če ste reden uporabnik storitev nakupovalnih centrov potem v povprečju prištejte še stroške lastnega prevoza. Tukaj se srečate tudi z zanimivim fenomenom, ko trgovina strošek transporta, zmanjševanje osebja in števila majhnih lokalnih trgovin naprti potrošniku. Podobno kot v primeru plastične, nepovratne ali nereciklabilne embalaže, ki vam ostane po použitju vsebine.

Strošek podnebnih sprememb - Neučinkovita raba energije prispeva svoj delež k izpustom toplogrednih plinov. Zaradi netrajnostnega modela neučinkovite (velikokrat iz javnih virov subvencionirane) rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, povečanje učinkovitosti in zmanjšanje količin zavržene hrane neposredno vpliva na zmanjšanje stroškov zaradi posledic spreminjanja podnebja.

Strošek dela - Vsaka priprava hrane zahteva delo. In delo je neizogiben strošek. V gospodinjstvu, šolski kuhinji, restavraciji lahko zelo natančno ocenimo kolikšen je strošek dela, ki je šel v nič, v kolikor hrano zavržemo. Verjetno je bolje, da kuharji in kuharice svoj čas raje porabijo za pripravo jedi, po katerih uporabniki raje posegajo. A to je že druga zgodba.

Strošek odstranjevanja - Tudi če imate lasten kompostnik, je tudi to le način odstranjevanje zavržene hrane, ki se mu je potrebno v največji možni meri izogniti. Zato "odpadkarji" govorimo o preprečevanju in zmanjševanju. Ker je odstranjevanje najmanj želeni del gospodarjenja z odpadki. Odvoz in odstranjevanje biorazgradljivih odpadkov sta regulirana in jih izvajajo pooblaščena podjetja skladno s svojim cenikom. To pomeni, da lahko zelo natančno ocenite strošek odstranjevanja in verjeten prihranek.

Strošek v obliki izgubljenega dohodka - In če delujete v gospodarski dejavnosti, katere del je priprava in prodaja pripravljene hrane, veste, da je vsak kos neprodanega blaga dejansko izgubljeni dohodek. Torej je potrebno prišteti tudi prodajno vrednost neprodanih obrokov pripravljene a zavržene hrane.