Peripetije s francoskim zakonom o obveznem doniranju hrane iz trgovin

Pravzaprav ga ni bilo okoljevarstvenega junaka, ki bi odkrito nasprotoval zakonski rešitvi, ki so jo letos sprejeli v francoskem parlamentu - o prepovedi odstranjevanja še uporabne hrane iz trgovskih verig in obvezni oddaji le-te dobrodelnim organizacijam. Zato pa smo bili mnogi zelo presenečeni nad novicami, da je francosko ustavno sodišče razveljavilo po vsej evropi glasno pozdravljeno parlamentarno odločitev. Za kaj v resnici gre?

Francoski parlament je v postopku sprejemanja zakonodaje, s katero je okrepil dejavnosti za energetski prehod za zeleno rast (“la transition énergétique pour la croissance verte”), v drugem branju vključil 103. člen, v katerem je postavil novo hierarhijo ravnanja z zavrženo hrano, podobno kot jo zahtevamo Ekologi brez meja v Sloveniji, obvezo o izobraževanju za preprečevanje nastajanja zavržene hrane, obvezo o doniranju še užitne hrane dobrodelnim organizacijam na območju trgovine ter sankcije za tiste, ki bi namerno uničevali še užitno hrano z namenom preprečevanja doniranja. Skratka vsebine, ki so povsem sprejemljive.

(foto: Amy/Flickr)

Čemuj je torej nasprotovalo francosko ustavno sodišče? Preprosto, v zakonodajnem postopku so poslanci ta del, ki govori o zavrženi hrani (celoten 103. člen), vključili šele v drugem branju, kar je v nasprotju s parlamentarnim postopkom sprejemanja nove zakonodaje. Nič vsebinskega, storjena je bila postopkovna, proceduralna napaka. Za demokratične sisteme so seveda procedure izjemnega pomena - tudi institut spoštovanja postopka. Zato je francosko ustavno sodišče določila iz 103. člena (od 2. do 7. odstavka) s svojo odločitvijo odpravila.

In kaj se je zgodilo potem? A je kdo slavil? Je kdo stokal? Nič od tega. Prav nasprotno. Neposredno po odločitvi ustavnega sodišča je francoska ministrica za trajnostni razvoj in nekdanja kandidatka za predsednico Francije, Ségolène Royale objavila prostovoljni sporazum s trgovskimi mrežami, ki vsebuje enake zahteve, kot odpravljeni člen. In kdo vse se je podpisal pod ta sporazum: Système U, Intermarché, le Groupe Casino, Leclerc, Carrefour, Aldi, Auchan France et Simply Market, Cora, LIDL, Picard Surgelés. Bilo bi zanimivo videti njihov skupni prehranski tržni delež v Franciji.

Kot poročajo nekateri mediji, prostovoljni sporazum vsebuje že omenjena odpravljena določila, kot so zaveza za doniranje hrane iz supermarketov dobrodelnim organizacijam, prepoved uničevanja neprodanih a še uporabnih živil ter opustitev označevanja proizvodov pod lastnimi blagovnimi znamkami z neprimernimi roki omejene uporabnosti (na primer sladkor ali kis).

Vendar s tem zgodba še ni končana. Poslanci in senatorji so že vložili zakonodajne pobude, s katerimi bodo tovrstne zaveze tudi zakonsko obvezujoče. Očitno ocenjujejo, da je dobro oboje hkrati: prostovoljni sporazum med industrijo in vlado za zmanjšanje količin zavržene hrane in zavezujoča zakonodaja, ki podkrepi prostovoljna prizadevanja in preprečuje t.i. “free raiderje”, zastonjkarje, ki se želijo izogniti obveznemu ravnanju in ukrepanju na račun in za strošek drugih, velikokrat prav potrošnikov.

Piše: Albin Keuc