Matsentralen - zgodba o banki hrane

Katja 27. Julij 2015
Printer-friendly version

V različnih državah poznamo podobne modele redistribucije hrane pomoči potrebnim. V Sloveniji poznamo primere ljudskih kuhinj, razdelilnic pripravljene hrane in živilskih paketov, s katerimi v večini primerov upravljajo humanitarne nevladne organizacije, kot so Karitas, Slovenska Filantropija, Rdeči križ, Lions klub Slovenija, Zveza prijateljev mladine in veliko drugih organizacij ali posameznikov. Ali je prostor za izboljšanje modela z večjo vključitvijo drugih akterjev? Poglejmo si na primeru norveške banke hrane, Matsentralen.

Pred kratkim smo že pisali o našem ogledu največje skandinavske banke hrane, Matsentralen, ki so jo leta 2013 ustanovili v sklopu dejavnosti kooperativnega projekta ForMat, projekta pri katerem sodelujejo norveška vlada, družbe za ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov (v shemah razširjene odgovornosti) in raziskovalni inštituti.

Oslo Matsentralen1

Matsentralen Oslo (foto: Katja Sreš)

Velika dodana vrednost organiziranja regionalne banke hrane je predvsem v hladilnih in zamrzovalnih kapacitetah banke. Matsentralen namreč gostuje v skladiščnih prostorih, ki premorejo več sto kvadratnih metrov skladiščnih hladilnic, kjer zagotavljajo primerne temperature za shranjevanje živil. Premorejo pa še več skladiščnih vertikalnih površin za potrebe skladiščenja večjih količin živil in živilskih izdelkov, ki jih prevzemajo od proizvajalcev in veletrgovcev.

V pogovoru z vodjo Matsentralen je bilo nasploh izpostavljeno dejstvo, da na tak način organizirana centralna banka hrane omogoča učinkovitejši prevzem in redistribucijo večjih količin živil in živilskih proizvodov v primerjavi z manjšimi zmogljivostmi človekoljubnih organizacij.

Oslo Matsentralen2

Matsentralen Oslo (foto: Urša Zgojznik) 

Hkrati omogoča proizvajalcem in veletrgovcem lažjo predajo delov živil in živilskih proizvodov, ki jih zaradi trgovinske politike do rokov uporabnosti ne morejo več prodati. Namreč, določen del predelane hrane, ki ima lahko še večmesečni rok uporabnosti, trgovci ne prevzemajo iz prodajnih razlogov.

Zelo pomembna podrobnost, ki so nam jo ob obisku pokazali, je povezana z ravnanjem s svežimi embaliranimi mesnimi proizvodi, kot so mleto meso, zrezki in podobno rezano meso. Da bi se izognili zavrženju, dva do tri dni pred potekom roka trgovec tovrstne proizvode globoko zamrzne, jih pripelje v Matsentralen, kjer vsak proizvod označijo z datumom zamrznitve. Tako globoko zamrznjene izdelke nato brez težav predajo človekoljubnim organizacijam za nadaljnjo uporabo.

Humanitarne in druge organizacije, ki v Matsentralen prevzemajo hrano, letno plačujejo eno vrsto članarine v višini 1500 NOK, kar je približno 165 €.

V letu 2014 so v Matsentralen redistribuirali več kot 600 ton hrane različnim registriranim dobrodelnim organizacijam za potrebe priprave kuhane hrane ali živilskih paketov. Število teh organizacij je okoli 70 in se nahajajo pretežno v vzhodnem delu Norveške.

A izvajalci poudarjajo, da je vsaj še enkrat toliko hrane distribuirano v drugih delih Norveške v obliki neposrednega doniranja hrane lokalnim organizacijam - torej skupaj okoli 1200 ton, kar je sicer vrh ledene gore odpadne hrane, pa vendar ta model redistribucije dnevno razdeli več kot 7000 obrokov pomoči potrebnim. 

Slika: 
Matsentralen