Deklaracija za Slovenijo brez zavržene hrane

Deklaracija? Zgolj samo še ena politična deklaracija; kaj besede, dejanja potrebujemo. Akcija!? Skoraj za vsako ceno. Vendar ni tako preprosto. Za vsakim dejanjem je dobro, da stoji premislek o njegovi vsebini. In če želimo delovati skupaj, usklajeno, uglašeno, se moramo o tem dogovoriti v naprej, se strinjati o vsebini. Pobuda Ekologov brez meja z deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane prinaša prav to, podlago za dogovor o tem, kako naprej. Celotno besedilo predloga deklaracije je dostopno tukaj. 

Zato smo pripravili deklaracijo, ki smo jo ponudili v razpravo vsem akterjem ravnanja z odpadki in odpadno hrano v Sloveniji. Na kakršenkoli način - od šolstva do lokalnega komunalnega podjetja. In kaj predlagamo?

Deklaracija za Slovenijo brez zavržene hrane gradi na naslednjih temeljnih postavkah:

1. Preprečevanje je na prvem mestu

2. Krepimo prostovoljne zaveze za ukrepanje v prehranski verigi

3. Izobraževanje in obveščanje sta temelj ukrepanja

4. Ukrepamo po vsej prehranski verigi – od vil do vilic

5. Spodbujamo inovativne rešitve

6. Ponujamo podporo zoper prehranske izgube v državah v razvoju

7. Potrebujemo proaktivno politično delovanje

Naj v tem sestavku izpostavimo samo prvo točko, ki pravi, da je preprečevanje nastajanja odpadne hrane na prvem mestu. Hierarhija ukrepanja je ključnega pomena za vsak sistemski pristop in tako je tudi v tem primeru. Ekologi brez meja zato predlagamo, da se za to področje sprejme posebna hierarhija, ki upošteva značilnosti in možne dispozicije zavržene hrane. Ker vemo, da se vsej količini zavržene hrane glede na stanje tehnike ne moremo izogniti, predlagamo zavezo k novi hierarhiji ukrepov preprečevanja in zmanjševanja količin zavržene hrane.

1. Preprečevanje nastajanja
2. Raba viškov hrane za ljudi
3. Pouporaba v industriji in za krmo živali
4. Kompostiranje
5. Odstranjevanje (kot najmanj zaželen postopek)

S takšno hierarhijo ustvarimo jasen okvir za oblikovanje nadaljnjih ukrepov, ki jih deklaracija napoveduje. Vlada mora začeti s spodbujanjem mehkih, prostovoljnih ukrepov v predelovalno-živilski oz. prehranski verigi in hkrati postaviti jasne cilje, ki jih moramo doseči. Predlagano hierarhijo moramo imeti ves čas pred očmi, ko se oblikujejo programi za izobraževanje in obveščanje akterjev zavržene hrane in javnosti. In tako naprej do globalne odgovornosti Slovenije in nas kot njenih prebivalcev - prehranske izgube v državah v razvoju so sicer nižje kot pri nas, zato pa moramo paziti na to, da z našo mednarodno razvojno pomočjo ne poslabšujemo razmer za delovanje lokalnih proizvajalcev (ki so v večini primerov mali kmetje).

(foto: Flanders Today)

Deklaracija seveda ne pade v prazni prostor. Za odločitev o tem, kako naprej, sta pomembna dva procesa, ki se odvijata v tem trenutku.

Prvi je našim bralcem že znan. Gre za znameniti izboljšan sveženj za krožno gospodarstvo, ki ga je Evropska komisija pod Junckerjevim vodstvom napovedala ob umiku svežnja iz postopka sprejemanja ob svojem nastopu konec lanskega leta. Kot smo že pisali, proces (ponovljenih) konzultacij o že v času komisarja Potočnika usklajenem predlogu, se je konec avgusta zaključil. V tem trenutku še ne vemo, kaj nam bo “izboljšani sveženj” prinesel. Glede na dejstvo, da predsedujoči Juncker v svojem letnem govoru pred Evropskim parlamentom ni omenil okolja (razen v enem delu, ko je govoril o podnebnih spremembah), nimamo zagotovila, ali bo cilj na področju odpadne hrane ohranjen - a sklepajmo, da bo. Torej bomo na evropski ravni ob koncu leta imeli dogovor, da se zmanjšajo količine odpadne hrane za 25 % do leta 2025.

Drugi proces vodijo na ministrstvu za okolje in prostor v obliki priprave operativnega programa za ravnanje z odpadki, ki bo vseboval jasno programsko osnovo za preprečevanje nastajanja komunalnih tj. gospodinjskih odpadkov. A pozor, vsebina glede odpadne hrane je v celoti odvisna od odločitev na evropski ravni - Ekologi brez meja sicer menimo, da za ukrepanje na nacionalni ravni to ni nujni pogoj, vemo pa, da vpliva na odločitve slovenske administracije.

Pridružite se nam in podprite deklaracijo s svojim podpisom.

Hkrati pa vas vabimo na Konferenco o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji, ki bo potekala v sredo, 30. septembra, s pričetkom ob 9.00 v prostorih Zavoda Pod strehco na Zaloški 42 v Ljubljani. Za več informacij si oglejte celotno vabilo.

Piše: Albin Keuc